Dostop do spletnih vsebin čedalje pomembnejši
Ob Svetovnem dnevu ozaveščanja o digitalni dostopnosti je v Ljubljani potekala konferenca, ki so jo organizirali Ministrstvo RS za digitalno preobrazbo, Beletrina in Zavod A11Y.si. Dostop do spletnih vsebin je v Sloveniji trenutno še na nizki ravni. Razprava je bila zato namenjena spodbujanju zagotavljanja dostopnosti tehnologije za vse ljudi, ki se soočajo z različnimi vrstami oviranosti.
V Sloveniji dostopnost ureja Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, katerega zavezanci so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje. V skladu z zakonom morajo zavezanci zagotoviti, da njihova spletišča in mobilne aplikacije izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti, kar pomeni, da morajo biti zaznavna, razumljiva in robustna ter s tem dostopna, sporoča ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Dostop do spletnih vsebin glavna tema konference
Prva Konferenca o spletni in digitalni dostopnosti GAAD 23 je potekala v konferenčni dvorani Tehnološkega parka Ljubljana. Dogodek je bil namenjen širši javnosti, strokovnjakom, uporabnikom z invalidnostmi oz. oviranostmi, starejšim in zavezancem zakonodaje s področja spletne in digitalne dostopnosti, ki potrebujejo konkretne usmeritve in informacije o ustreznem omogočanju ter vzdrževanju dostopnosti. Informiranost o digitalni in spletni dostopnosti je namreč v Sloveniji trenutno na nezavidljivo nizki ravni.
S konferenco so želeli organizatorji spodbuditi ozaveščenost o nujnosti in načinih ustreznega vključevanja uporabnikov z oviranostmi ter starejših v dostopno digitalno družbo. Predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) Mateja Toman je poudarila: »Vsi moramo imeti enak dostop do vseh dobrin, storitev, blaga, do vsega, kar je ljudem na voljo. Invalidi se pri tem srečujemo z ovirami. Najprej vedno pomislimo na dostopnost grajenega okolja, a dostopnost je veliko širši pojem. V sodobni družbi informacije pomenijo moč, zato je dostop do digitalnih in spletnih vsebin čedalje pomembnejši.«
Državna sekretarka na Ministrstvu RS za digitalno preobrazbo dr. Aida Kamišalić Latifić je izpostavila, kako je treba krepiti zavedanje, da mnogo spletnih strani, mobilnih aplikacij in drugih digitalnih orodij ni enako dostopnih za vse ljudi, ter spodbujati razvijalce digitalnih tehnologij k iskanju rešitev, da bi bil dostop do informacij enak za vse. Državna sekretarka je pozvala sodelujoče: “Naj vas na prvi konferenci o digitalni dostopnosti vodi misel, da digitalizacija ne more uspeti, če imajo od nje koristi le nekateri, saj znanje dobi pomen šele, ko ga delimo.”
Strokovnjaki o digitalni dostopnosti
Strokovnjak za digitalno dostopnost Tilen Škraba iz Zavoda A11Y.si je pojasnil, da digitalna dostopnost poleg spletnih strani vključuje tudi dostopnost aplikacij, dokumentov in objav na družbenih omrežjih. Nedostopnost digitalnih vsebin pa prikrajša osebe z vidnimi, slušnimi, gibalnimi, kognitivnimi in govornimi oviranostmi. »V sodobnem svetu se vse vrti okoli digitalnega sveta, z uporabo svetovnega spleta se nam povečajo možnosti usposabljanja, zaposlitve in tudi sprostitve,« ugotavlja Škraba.
In kakšne so dostopne spletne strani? »To pomeni, da morajo imeti gumbi opise, video vsebine morajo imeti besedilne ali zvočne opise, ne sme biti zapletenih navigacijskih mehanizmov, besedila, slike in razporeditve morajo imeti možnost povečave. Gluhi uporabniki potrebujejo vsebine s tolmačem ali podnapisi, naglušni pa možnost prilagajanja glasnosti. Pri motorično oviranih osebah je velik problem izpolnjevanje obrazcev, ko so na voljo kratke časovne omejitve, pri kognitivnih poškodbah pa so zelo moteče utripajoče vsebine, ki odvračajo pozornost,” je razložil Tilen Škraba.
Strokovnjaki in tudi inšpektorji, ki nadzorujejo področje, uporabljajo orodja za pregledovanje dostopnosti spletnih strani. Vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja na Inšpektoratu RS za informacijsko družbo Dragan Petrović opozarja, da je pomanjkanje usposobljenih strokovnjakov velika težava. V preteklosti se je namreč že dogajalo, da je naročnik plačal zajetno vsoto nekemu izvajalcu, ki je zatrjeval, kako bo stran dostopna, na koncu pa se je izkazalo, da je bila stran po posegu še manj dostopna kot prej.
Petrović zato vsem svetuje: »Naj v specifikacijo izdelave dostopne spletne strani zapišejo, da mora izvajalec spoštovati ZDSMA s trenutno veljavnim standardom, in potem vztrajajo, da se pri morebitnih ugotovljenih nepopolnostih globa prenese na izvajalce, ki so bili dolžni izdelati spletno stran.« Ob tem je še opozoril, da ni vedno izvajalec odgovoren za nedostopno spletno stran, saj je za uspešno izdelavo spletne strani potrebno tudi znanje urednika spletišča in pripravljavca vsebin za objavo na spletu.
Maša Malovrh, strokovnjakinja za digitalno dostopnost pri Beletrini in soorganizatorka dogodka, je prepričana, da je prišel čas za spremembe: »V Sloveniji imamo strokovnjake, ki to področje obvladajo. Je pa res, da smo ugotovili, da je najbolj problematičen sektor programerjev in programerskih podjetij. Treba jih je spodbuditi k izobraževanju na tem področju, da bodo znali izdelati resnično dostopne spletne strani.«